Likovni svet slikarke Darje Štefančič je poln magičnih pokrajin, objektov in bitij iz narave v živih, ekspresivnih barvnih tonih. Kot je o njej zapisal dr. Damir Globočnik njene slike »ne prikazujejo poljubnih izsekov iz nekega večjega fantazijskega krajinskega okolja, temveč njegov bistveni, središčni del, v katerem harmonična zasnova najbolj prihaja do izraza. Pogosto srečamo sredotežno zasnovo kompozicij, ki nas opozarja na slikarkino željo po obračanju navznoter, vpogledu v lasten doživljajski, čustveni in miselni svet.«[1] V njen notranji, energično-sanjski miselni svet lahko vstopimo prav skozi njene t.i. »imaginarne pejsaže«, ki so konec devetdesetih let postali njen osrednji motiv. Trenutno je Darja Štefančič ena izmed najbolj vidnih slovenskih slikark, ki se uspešno predstavlja na številnih razstavah priznanih likovnih inštitucij doma in predvsem v tujini.

Darja Štefančič se je rodila 27. oktobra 1957 v Postojni. Od leta 1972 do 1981 se je udeleževala številnih likovnih delavnic in se preizkusila v različnih slikarskih tehnikah in motiviki. Vzljubila pa je tehniko olja in plastenja barv na platno, oziroma slikanja podob, motivov s številnimi barvnimi nanosi. Barvo nanaša tako, kot bi podobe gradila iz platna in ne v/na platno. Kot je zapisala sama se v njenem slikarskem opusu skrivajo podobe, ki so bile več kot dvajset let v »slikarski osami, umaknjene od oči javnosti«, zato jih »neobremenjene z dolgovi, z občutkom svobode« imenuje »lastna likovna izpoved.«[2] Od leta 2007 svoja dela ponovno predstavlja širšemu likovnemu občinstvu.

Fantastično-magične podobe sveta, ki ga slika Darja Štefančič stilno najbolj pritičejo magičnemu realizmu in simbolizmu, slikanju nadnaravnih podob duševne notranjosti. Ob ogledu del je očitno, da slikarka odlično pozna likovne motive in njihovo zgodovino ter jih je uspela z novimi podobami interpretirati po svoje. Tako v njenem opusu zasledimo motiv rajskega ograjenega vrta, ki bi ga lahko povezali s srednjeveškimi motivi »zaprtega vrta«. Hkrati so njeni čarobni vrtovi, v katerih nemalokdaj stoji vodnjak, ali kaka druga fantastična arhitektura blizu tudi slikarstvu perspektivičnih vrtov, ki so kot ozadja znana iz nekaterih Tizianovih del, kasneje pa jih najdemo kot glavni motiv v delih slovenske slikarke Metke Krašovec. A pri Darji Štefančič prevladujejo fantazijsko interpretirane geometrične forme in ekspresivno žive barve, ki dajejo krajinam poduhovljenost in pridih sanjskosti.

Slikarsko polje Darja Štefančič vedno popolnoma prekrije s tisočerimi barvnimi nanosi, ki ob pogledu na sliko prosevajo skozi številne plasti. Zato nudi pogled na njena dela bogato informacijo barvne energije in hkrati tudi globine slike. A ko Darja začuti, da je globine preveč, začne slikati bolj ploskovito. Odloči se za serijo drugačnih slik, z drugimi motivi in pogledom nanje. Če so magični vrtovi slikani večinoma iz visokih očišč, s pogledom od zgoraj navzdol, s čimer se nasloni na nizozemsko krajinarstvo, pri očišču predvsem na Brueglovski princip, pa drevesa in travnike upodobi, kot bi jih ujela v objektiv fotoaparata. Precizno naslikane bilke, cvetovi, metulji, kuščarji, kažejo na natančnost slikarke, ki prav tako spominja na natančnost holandskih mojstrov. Profesor in slikar Darko Slavec jo imenuje z odličnim izrazom »likovna perfekcionistka«.[3] Iz teh še magično realistično in simbolistično naslikanih vrtov in travnikov ter rastlin nastaja v njenem opusu popolnoma drugačen svet abstraktnih barvnih podob, ki gledalca srkajo v svoje globoko jedro, kot v fantazijo sanjskega neopredeljenega, barvnega sveta.

V zadnjih letih se Darja Štefančič uspešno predstavlja v priznanih galerijskih prostorih doma in v tujini. Seznam je dolg, a med njimi so večkratna povabila na razstave v Trst, Benetke, Mantovo. V zadnjem obdobju pa tudi v Nemčijo (Herbstgäste, Mettingen), Italijo (Milano, letos spomladi razstava ob predstavitvi knjige založbe Mondadori - Artists 2019), Anglijo (London, The Line Gallery, pravkar razstavlja v tej galeriji) in na Nizozemsko (HeArt Gallery, Hengelo).

                                                                                                          mag. Ana Kocjančič